S picikli po Bosni 2013

Gregor gre na molitve

Zopet se je 1/3 članov Zverinic udeležila prekrasnega kolesarjenja po Bosni. Kolesarjenje smo pričeli v Novem mestu preko Metlike, Karlovca, Velike  Kladuše do Bihača in potem naprej do Ključa preko Mrkonjič Grada do Jajca. Od tu smo krenili preko  Bugojnega in Kupresa in Tomislavgrada do Širokega Brega v Medjogurje ter Vrgorca preko Biokovega v Makarsko in potem še v Split na vlak do Zagreba in preko Kostanjevice domov. Skupaj se nam je nabralo 750 km od katerih je bilo kar veliko hribovskih, kjer ni manjkalo  niti 13% nagibov.
Za prijetno in varno kolesarsko potepanje se moram zahvaliti Marjanu Rozman, kateri je v naprej določil trase in poskrbel da je bilo vse v redu.
Vsekakor takšno kolesarjenje po Bosni resnično priporočam vsem,  saj se po tako lepih cestah lahko le malo kdaj vozimo. Bosanska pokrajina je prelepa, ljudje pa so nadvse prijazni.  Že prvi dan kolesarjenja smo doživeli, da nas je prehitel avto s piskanjem, pred nami ustavil in nam podaril še topel kruh in slanike.

1 dan potovanja – 15.07.13

Novo mesto-Metlika-Ozalj-Karlovac-Velika Kladuša-Cazin-Bihač. Podatki na Garminu za 1 dan.
Že za prvi dan smo si zadali oz. nam je vodja poti Marjan zadal kar hudo traso. Smo mislili da je hrib samo na Vahto, pa smo se malo motili, saj smo do Bihača naredili 1626 višinskih metrov in 175 km.

Čeprav smo iz Novega mesta štartali ob 7:30 smo se že pošteno segreli na poti do Vahte. Predvsem sem se od jeze segreval jaz saj sem imel stalne težave z verigo (ob prestavljanju je izpadala). Na vrhu Vahte obvezen foto shooting in potem gasa v dolino ter preko državne meje v Evropsko Hrvaško.  Preko Ozlja smo kar hitro pribrcali do Karlovca, našli servis in trgovino za bicikle z namenom nastavitve menjalnika na mojemu gorcu.

Takoj sem vedel da s prestavljanjem ne bo nič boljše sej je “majstore” imel veliko pripomb na obstoječo tehniko na mojem kolesu “ma to ne može nikako raditi, ko je još video da imaš samo dvije šajbe spreda…” in podobne. Malo je pa le pošraufal ampak je bilo še slabše. Zadevo sva potem z Marjanom nekako skoraj uspešno uredila v Bihaču.

Od Karlovca je bila nekaj časa cesta kar prometna od Vojniča naprej se je promet razredil kot tudi kultura vožnje. Nin bilo več piskanja in prehitevanja na ostro. Kdor je piskal je predvsem zato, da je pozdravil in nam dal spodbudo. Od Kladuše dalje se izboljša tudi cesta, ni več jam, cestišče je gladko in predvsem dovolj široko za varno vožnjo. Zanimivo je videti koliko novih trgovin, bencinskih črpalk in gostilen je od Kladuše do Cazina.

Ob prihodu v Bihač sem opazil radar kakršne so imeli oz. imajo v Mariboru (verjetno so občinski možje bili v Bosni na izletu) in ni bil še nobeden zažgan… Ker je bil Bihač cilj prvega dne smo poiskali prenočišče se malo očedili in prava “bosanska večerja” lepinja in čevapčiči. Prrehrana je v vsej bosni polovico cenejša kot pri nas. Cene so v bosanskih markah enake kot pri nas. (kava 1 bos. marka = 0,5€). Prenočevali smo v prenočišču Hanka 30BM na osebo (15€).

2 dan potovanja – 16.07.13

Bihač-Bosanski Petrovac-Ključ-Mrkonjić Grad-Jajce  Podatki z Garmina za 2 dan potovanja
Drugi dan potovanja smo naredili 147 km ter 1700 višinskih metrov – madonca je ta Bosna hribovita.
Najprej je Marjan opravil jutranji pregled biciklov in podmazal gibljive dele.

Že takoj ko smo štartali iz Bihača je šlo navkreber in to iz 140 m nadmorske višine na 700 m, pa navzdol na 140 m, in zopet na 750 m, dol na 120m in zopet na 700 m….hudooo (nagibi so bili vse tja do 13%). Na tej lokaciji med Bihačom in Jajcem me je presenetilo število lesno predelovalnih obratov (in to sodobno urejenih) ki so si sledili eden za drugim ter veliko novih poslovnih ter industrijskih stavb. Razvoj v Bosni gre naprej…pri nas pa se zapira. Do prihoda v Jajce smo imeli nekaj krajših postankov (kavica, malica, kavica,..). Po namestitvi v hotelu v centru mesta smo šli najprej na netipično bosansko večerjico (špageti) in potem na ogled avnojskega mesteca (slapovi, grad, stari del mesta,…).

Marjan grize v hrib

3 dan potovanja – 17.07.13

Jajce-Donji Vakuf-Bugojno-Kupres-Tomislav Grad-Posušje-Široki Brijeg   Podatki z Garmina za 3 dan

Tretji dan smo naredili 171 km in 1464 višinskih metrov. Ta tura je bila zaradi prelaza preko Kupresa planirana samo do Tomislav Grad – smo predvidevali, da nam bo šlo težkooo v hrib. Glede na to da ni bilo nobenih težav smo podaljšali traso vse do Širokog Brijega in tako videli kje trenira ekipa katera edina premaga košerkaško ekipo Krka Novo mesto.
Že takoj ko smo se zbudili sem opravil ogrevanje kar po hodnikih hotela in tako preprečil poškodbe mišičevja medtem ko so drugi raje napolnili trebuščke.

Jutro je bilo kar hladno (predvsem ob reki Vrbas) tako, da smo si za nekaj časa morali navleči rokavčnike. Že po 10 km se je dovolj segrelo in je “pasala” kavica ter slačenje..

Megleno jutro

Do Vakufa smo nadaljevali z zmernim tempom, tam imeli krajši počitek z malico in pocrkljali pse ter natočili svežo vodo iz mestnega izvira. Zanimivost Bosne so tudi (vsaj zame inn verjetno za vse kolesarje) klateški psi kateri so vsi prijazni in nevsivljivi. Nikjer v Bosni nismo doživeli, da bi kakšen pes tekel za nami in lajal na nas oz. nas ogrožal. Zadni pes ki je jezno lajal na nas je bil v Ozlju!!!

Ko smo prepiciklirali na prelaz Koprivnica smo skupno ugotovili, da smo res dobri in da si moramo čestitati ter opraviti še slikanje, da bo ovekovečen zgodovinski dogodek. Potem je bilo vse lažje saj je bilo do Kupresa samo navzdol in potem preko planote ravninsko. V Kupresu smo malo kofetkali, Gregor pa je  imel krajši EPP o dopingu -:).

Po ravninskem delo se je nadaljeval razgiban teren tako da nam ni bilo dolgčas. Ker nismo imeli veliko bosanskih mark smo pred vsako vasjo in mestom pazili, da nismo prekoračevali hitrosti (kanglerjevi radarji). Po 11 urah vožnje in postankov smo prispeli v Široki Brijeg, se nastanili v privat prenočišču in po tuširanju nahranili lačna telesca z mastno pleskavico.

4 dan potovanja – 18.07.13

Široki Brijeg-Medjugurje-Vrgorac-Biokovo-Mostar     Podatki z Garmina za 4 dan
Četrti dan kolesarjenjan se je pričel tako kot vedno z Marjanovim mazanjem verig in suhim zajtrkom. Za 4 etapo gira po Bosni smo naredili manjšo spremembo in od moje prvotne odločitve da gremo do Ploč in potem po magistralki proti Splitu odstopili ter določili hujšo etapo. Torej odločitev je padla, da gremo zopet v hribe. Že ko smo šli preko mejnega prehoda Crveni Grm nam je policjot rekel “ma kdje to idete ludaci – idite dole i po magistarli ovdje čete pregoreti” ampak mi pametni in smo rinili, rinili…Praktično je bilo preko 40 km hriba in to ponekod tudi 9%  nagib.
Predno smo kuhali v breg smo se prav lepo vozili po prelepi pokrajini malo gor in dol vse do Medjugorja. Tukaj me je presenetilo kako se vse zelo hitro skomercializira. Toliko kiča in trgovinic vidiš le malo kje na kupu. Drugače pa je vse skupaj okoli cerkve lično urejeno.  Po obisku cerkve, malice in dopolnitvi tekočih zalog smo vožnjo nadaljevali preko mejnega prehoda Crveni Grm. Pred mejnim prehodom smo zapravili še preostanek bosanskih mark in potem žejni naredili ponovni postanek v vasi Ravče kjer smo v trenutku pojedli celo lubenico. Verjetno smo morali izgledati precej bogo, saj nam je gospodinja kjer smo kupili in pojedli lubenico brezplačno ponudila kavo in brezalkoholne pijače. Po okrepčilu nas je čakal še breggg, breg in breg ampak potem je prišla na vrsto tudi dolina. Prelepo je bilo s hribov gledati daleč spodaj morje – Makarsko. Tako smo preko Biokovapribrcali v Makarsko, se nastanili v dva apartmaja, se preoblekli (eni) in malo zaplavali v mrzlem morju (tam okoli 24 stopinj je pa mogoče imelo).
Po večerji še malo sprehoda in spat..

5 dan potovanja – 19.07.13

Makarska-Baška Voda-Brela-Omiš-Split-vlak do Zagreba Podatki z Garmina za 5 dan

Peti dan našega kolesarjenje je bil prav penzionistični. Naredili smo samo 60 km in presentljivih 573 višinskih metrov.  Po zajtrku smo uspeli pribrcati do Baške Vode kjer smo v stilu spili kavico. Ker smo imeli vlak za domov šele ob 21:17 se nam res nikamor ni mudilo zato smo se potem do Splita še kar nekajkrat ustavili. Ob prihodu v Split smo si privoščili sladoled, spet malo posedeli ter odbiciklirali pogledati stadion Hajduka. Potem so se šla dva kopat, eden je naziral železniški promet, jaz pa sem jo s kolesom mahnil na Marjana.
Za ta dan nam je vsem nekaj manjkalo, smo se že navadili kolesariti po 8 ur na dan.

 6 dan potovanja – 20.07.13

Zagreb-Obrežje-Kotanjevica-Novo mesto  Garminovi podatki za 6 dan

Vožnja z vlakom je trajala od 21:17 ure do 6:30 tako, da smo skoraj bolj utrudili kot na biciklih. Takoj po prihodu smo jo ubrali proti domu, prva kavica je padla šele v Sveti Nedelji. Sem mislil, da je iz Zagreba do Novega mesta 75 km pa sem se malo motil. Mi smo naredili 92 km –  smo malo “zalutali” v Zagrebu in prišli do avtoceste, potem smo jo morali ubrati preko travnikov da smo nekako pribrcali do Svete Nedelje (bomo vedeli za drugič). Od tukaj naprej ni bilo težav.
Na meji Obrežje me je malo presenetilo, saj imajo še vedno dvojno kontrolo dokumentov. V Brežicah nas je počakal Matic (sin od Gregorja) in nas povlekel do Kostanjevice (do dil) in potem še proti domu.

Rezime:
Skupno narejenih:  753 km,
Višinski metri:        6.900 vm
Kalorije:                   14.180 cal