Ob Kolpi na Strmo Reber preko Kočevske Reke in Livolda nazaj v Dol pri Starem trgu

Proti vrhu

Pred nekaj dnevi je padla odločitev, da bomo v Društvu Zverinice organizirali en lep giro preko gorskega prelaza Strma Reber.  No in prišla je sobota in že skoraj sredi noči (7:30) smo se zbrali vsi člani društva in še eden (Iztok) in krenili na pot. Še prej je Damjan skuhal en kapučin – hvala Damjan!
Šofer Marč je avto po prihodu v Dol parkiral na skrivni  lokaciji kjer smo se uredili in pripravili za picikliranje na polno.

Od Dola proti vasici Fare smo kolesarili praktično po ravnini in sploh ni bilo tako naporno voziti tudi preko 20 km/h za Iztokom in Marčem. Do Osilnice je bil en hud klanček drugače se ni zgodilo prav nič dramatičnega, razen tega da si je Marč snel rokavčnike ter slikanja na mejnem prehodu.

Od Osilnice naprej se je pa kmalu začelo zares, kar nismo mogli verjeti, da je cesta lahko tako strma in da imamo v Sloveniji tudi lepe in gladke ceste! Ja hitrost se je tudi za malenkost znižala saj Iztok ni več narekoval hude brzine. Iz cca. 300 m višine smo se v slabih 8 km dvignili na višino 993 m. Med potjo se prav veliko nismo pogovarjali (smo bili v območju tišine-kot na Javorovici). Že pri prvem studencu smo napolnili bidone potem pa gasa do vrha.

Marč je znan kot malo len človek in se mu ne da dolgo kolesariti, zato ga je do vrha žgal na polno (zdrži dlje časa pod vodo kot v delu)  in potem na prelomu brega v dolino počival!

Na vrhu smo se samo oblekli saj je bilo občutno hladneje kot v dolini in veselo pognali v dolino proti Kočevski reki. Ker smo imeli veliko hitrost se vse do Livolda nismo nič ustavili oz. nismo znižali hitrosti in zato tudi nismo videli nobene gostilne. Prvo okrepčilo s kavico nam je Damjan privoščil šele v Mozlju v gostilni pri Jelenu. Od tu nas je do končnega cilja in narejenih 102 km ter opravljenih 1500 m višincev čakalo samo še nekaj km.

Po lahkem kosilu (postrv in zelo majhen košček purana) odločitev, da gremo proti domu na domačo hrano ni bila nič težka.
No ne glede na matranje v hrib, lovlenje tahitrih po ravnem smo si bili kar enotni, da bomo kaj takega še ponovili (če bo dovoljenje od naših šefov).

In še Garminovi podatki  picikliranja po deželi Petra Klepca