Dolenjske potke za fedre, part tazadn.

Jarki (Plešivica)

Ime je trail dobil po osrednjem delu, ki je en sam velik jarek. Podobno kot Vlaška, tudi tukaj na nekaterih delih, ne primanjkuje listja (nekaj pa mora biti za več adrenalina) in tudi jarek sam malo spominja na Vlaško, le da je ožji, bolj strm, bande pa so agresivnejše. Avto pustiš pri gradu v Soteski in odbrcaš čez travnik na asfaltno cesto do Simija. Če je doma dobiš en glaž, drgač pa ne. Na Plešivico se po navadi, bickl nese… Cesta sicer obstaja, ampak poteka naokoli in se bolj redko uporablja. Prednost nošenja je, da si krepiš noge in duha, si sproti ogledaš trail in ga po potrebi malo počistiš, da ni potem kakih:, »Si ga vidu hudi…«.

Slaba urca švicanja in sediš pri tv pretvorniku Plešivica. Lohka zlezeš še gor, ampak kdo bo to počel. Bi še kdo reku, da si kej pokvaru… Prvi del spusta poteka čez smrekov gozdiček na mehki podlagi iz iglic. Tu pa tam kak štrcelj od odsekane smrečice za »krisbam«poskrbi, da lahko zapneš s pedalom. Kaj sledi ni treba opisovat. Malo nižje lep flow z narejenim mostičkom, nekaj ostrimi ovinki in ozkimi prehodi okoli dreves, vendar ni sile. Vstop v jarke je strm in takoj postreže z lepo bando na drugi strani. Te si kar sledijo na levi in desni in res tuliš od užitka, še posebej če vzmetenje dela tako kot treba. Nekje na sredini je izdelan lep gap, ki te vrže v gozd. Ta zahteva veliko hitrosti in pa pred vsem, en čuden skok prej… Kr nej skačejo kobilce. Nekaj metrov po gozdu in zopet spust v jarek… Od zgoraj zgleda vratolomno, ampak pravijo, da je vse v glavi in res ni hudga. Spust v jarek ti da ravno pravšnjo hitrost za nov skok , ki ga vzameš bolj levo, ker drugače greš “u grmuje”. Kakor koli v osrednjem delu ti ni dolgcajt.

Spodnji del se prične s kratko, malo bolj tehnično singlo in nekaj strmimni zavoji, ki se končajo na asfaltni cesti. Zadnji del pa so fantje lepo nadelali. Utrjene bande, skokice, ki se dajo lepo obvoziti, če nisi ziher, enako velja tudi za »padalčev« gap, ki te pričaka skoraj na koncu. Sledi le še skok čez velik kamen in zopet si pri Simijiu, ki ga seveda ni doma in si ostal brez glaža. Nisi pa ostal brez lepega spusta, ki ga lahko ponavljaš in ponavljaš.

Namig: Lohka sicer brcaš, ampak bolš je nest.

Nad Majhom (Ob pruhu)

Če greš samo na Plešivico, je to premalo zato zaključiš »Nad Majhom«. Zaključiš sicer doli v vaški »shodnici« ampak škoda bi bilo izpustiti trail, ki je dobil ime po glavnem ustvarjalcu trailov v Soteski. Strmi zavoji, hitre prečke, nekaj izdelanih objektov, gapi, itd… DH mašina pride tukaj prav in pa seveda, znat je treba in upat si moraš.

Odbrcaš po asfaltni cesti za Plešivico in nad vinogradi uloviš izdelan drop na desni. Ni ga težko najti, saj je še nov in hitro pade v oči. Ozka singla vodi z roba ceste na drop, ali pa mimo njega do prvega strmega ovinka… Če furam »Nad Majhom« mi žena doma vedno reče kje sem se z ritjo vlekel. Za zavoje zgoraj velja: Rit na zadnjo gumo, pa prvo bremzo pust na mir. Hitra prečka z nekaj »hupsli« in zopet gate na gumo…pa zopet hitra prečka. Trail te pripelje čisto na rob kamnoloma, zato tudi ime Ob pruhu. Tle pa so na voljo gapi in spet gepi, pa strm zavoj navzdol in lesena banda z mrežico proti zdrsu. Vse te objekte se seveda da lepo obvoziti in uporabiš le tisto kar želiš. Spodnji del je nekoliko manj strm in ponuja lep fow z narejenimi bandicami. Samo še travnik je pred teboj in pa spust do gradu. Tale je najkrajši trail, čeprav ga je Majh izdelal še višje gori, ampak bi bilo škoda ne iti pogledat. Ni pa potrebno na vso moč dol gnat, saj se da tudi bolj na izi.

Namig: Kratko in sladko, pa večkrat lohka greš.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Connect with Facebook

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.