Gače so en tak lep konc, tle čisto blizu… Mir, lep razgled, tihi gozdovi, glih taparav breg…. za traile nardit. In to so fantje iz PankKure pogruntal že zdavnaj in tut izdolbli nekaj odličnih trailov. Nam iz Nm pa pride bolj pozno. Ampak bolje pozno, kot nikoli in zato smo se v društvu odločili, da naredimo prvo šolo gorskega kolesarjenja prav na Gačah. Ker lastnih licenciranih učiteljev še nimamo, smo za izvedbo poprosili MTB Galaxy z Markom Mac-em Simencom in Janom Poričem na čelu. V soboto ob devetih se nas je zbralo 14 duš z gorskimi kolesi. Prisotnih je bilo tudi nekaj deklin, najstnikov in mladoletnih iz društva Zverinice, društva PankKura in nekaj freelancerjev. Vzdušje je bilo izvrstno, vreme tudi in bolj uspešnega vikenda bi si težko želeli.

Vsi udeleženci šole že kar nekaj časa poganjamo pedala, razen tistih v kolesarskih plenicah in vsak od nas je bil radoveden kaj bo Mac potegnil na plano. Osnove, to je potegnil na plano. Začuda smo ugotovili, da nam pa kak “basic” dela preglavice. “Pozabite na hitrost” je rekel Mac, “obvladajte tehniko in hitrost bo sama prišla”. Prve vaje smo prevozili na parkirišču okoli stožcev in šele po par urah smo si “upali” na flow v Komarni vasi. Tle smo šle ugotovili, da smo trdi, da se držimo nazaj, da bremzamo preveč, da… No, tako hudo glih ni bilo, bilo pa je poučno in predvsem zabavno. Spodbujali smo drug drugega, se smejali napakam, dobrohotnim zbadljivkam in posameznim padcem. “Aja, to bando se da tudi tako speljat?” Prvi dan smo preživeli na Gačah, zvečer obiskali še PankTrack v Dolenjskih Toplicah in v Kolesarju pokomentirali posnetke naših akrobacij, ki jih je Jan ujel na kamero. No tudi pica in pivo sta lepo legla.

Drugi dan so prišli na vrsto Gorjanci in na novo speglana Laška. Na grebenu smo ugotovili, da lahko brez strahu tudi skočimo čez kak štor ali gap. Na šverc smo obiskali “brate Hrvate” in se spustili po Laški, kjer je obilo “band, flat cornerjev, kickerjev, loose pathov,  itd” (da vključim še malo strokovnih izrazov) 😂. Spoznali pa smo tudi pomen novega izraza: “Evo, še en ‘Death sailor'”… Če pa želite vedet, kaj to pomeni, bo treba na naslednjo šolo gorskega kolesarjenja.

Če nič drugega, nam je postalo jasno, da je potrebno prvine gorskega kolesarstva tudi potrenirat, se jih naučit. Večina gorskih kolesarjev odbrca na hrib in se potem uči prvin na svojih kosteh… aja, napakah. Za vzor so nam lahko fantje, ki trenirajo bmx in pumptrack. Ure in ure dr…, pilijo določeno prvino, dokler niso dovolj suvereni, da jo uporabijo. Bunny hop, prenos težišča, wheely, manual, front pivot. To je le nekaj osnov, ki bi jih moral vsaj delno obvladati vsak od nas. In kaj s tem znanjem in veščinami pridobiš? Pred vsem veliko bolj uživaš na kolesu. In to je tudi najbolj pomembno. Aja, pa bejbe tut bolj gledajo za tabo.

Fotografije so prispevali: Urška Korasa, Boštjan Frantar in Marjan Zver Marč, video posnetek pa je zmontiral Jan Porič.

6 komentarjev na “Death sailor

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Connect with Facebook

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.