FOTO: Delavnica z Vidom Peršakom in Primožem Štrancarjem
Dolgo, delovno in intenzivno pripravljanje na do sedaj verjetno največjo (če ne pa vsaj najbolj eminentno) kolesarsko delavnico je to soboto zjutraj končno dobilo epilog. Zbrani obrazi so kazali iskrico, pričakovanje in mešanico radovednosti s sramežljivostjo. Uvod je bil kratek in jedrnat, nima smisla pretiravati z besedami. Skočimo na svoja kolesa in naredimo krog za ogrevanje po Dirty Rok’cu, sledi klasična gibalna gimnastika.
Potem pa za marsikoga nepričakovan štart delavnice z osnovnimi tehnikami. Ko malo pomisliš, popolnoma logično in razumljivo. Kako se boš kasneje vračal na nekaj nazaj, kar nisi ponovil oz. preveril ali sodelujoči sploh obvladajo. Po dobri uri ravnine in asfalta se ponovno preselimo v Skil park Zverinice in nadaljujemo z vožnjo po različnih “bandah”. Ponovno se pokaže, kako je stara navada železna srajca in se kljub tisočim prevoženim “bandam”, še vedno lovimo pri osnovah (sploh če nam jih nekdo malce zasuka in drugače zapelje). Med vožnjami in posameznimi vajami nas Vid in Primož neutrudno in potrpežljivo popravljata, pripovedujeta kaj in kako znamo še bolje narediti. Sledi zaslužena malica na Loki.
Ni dolgo, ko se ob idilični razgledni poti ob Krki odpeljemo proti popoldanskem praktičnemu preizkusu dopoldanskih vaj. Asfalt in Skill park Zverinice zamenja prava enoslednica z vsemi svojimi elementi in pastmi. Prvi spust je ogleden in kmalu po sredini se razdelimo na dve skupini. Večini dobro poznana enoslednica se ob drugačnem pogledu Vida in Primoža v naših očeh popolnoma spremeni. Na kratkem delu spusta v nekaj stavkih povesta in nato praktično pokažeta, kaj pomeni “znati brati trail” in kako biti hiter, varen in hkrati še uživati na kolesu. Respect, navdušenje in novi pogledi odrinejo začetek utrujenosti in že spet vadimo, ponavljamo in pilimo detajle. Ob prijetnem popoldanskem soncu zaključimo kolesarsko, na polno poln dan.
Nedeljski jutranji zbor se premakne pod Gorjance. Namesto jutranje kave na terasi se kar takoj poženemo v breg. No, ne ravno poženemo, a mišice kaj hitro povedo, da so tudi včeraj imele delovni dan. Po slabih 20 minutah ogrevalnega vzpona smo zopet pri gimnastiki (tokrat si vaje razdelimo med vsemi udeleženci). Makadamska cesta po kateri smo prišli, kar kliče po testiranju sobotnih osnov. Ena, dva, tri, stožci stojijo in udeženci že preizkušajo meje pri nagibu kolesa in odklonu telesa. Med tem nam Vid na robu gozda pripravi pravi trial izziv ravnotežja, spretnosti in obvladovanja na kolesu. Kratek in zanimiv poligon ne dopušča napak in nam hitro pokaže kaj udeleženci že znajo in kje bodo vajo še rabili. Spodbujanje, smeh in “zagrizen” trud marsikomu pomaga preseči lastna pričakovanja, saj se kar malo težko odpravijo naprej na ogled enoslednice. Ogledni spust nas pripelje do izhodišča na zasluženo malico. Ravno prav se ohladimo in pomalicamo, da (že) v drugo gre rado navzgor, do vrha enoslednice. Razdelimo se v dve skupini in prvo s “tekmovalci” prevzame Primož, drugo s “skakalci” pa Vid. Skakalna sekcija se loti najprej manjšega in nato še ” ta večjega dropa”. Vid s svojimi bogatimi izkušnjami in jasnimi navodili, vliva zaupanje v lastne sposobnosti. Njegova mirna razlaga in popravki pomagajo biti boljši, ter predvsem sigurnejši pri izvedbi, saj se jih večina s “ta manjšega” preseli na “ta velikega” kjer “fedri” zopet pridejo na svoj test. Po dobri uri skokov, sledi menjava in “skakalci” postanejo “tekmovalci”, kjer si na kratki progi, dvakrat v divjem spustu merijo svoj čas. Prvič obvezno brez poganjanja, samo s “pumpanjem” do najboljše linije, “flowa” in občutka za filing ;-). V drugo pa brezkompromisno na “pune petarde” z maksimalno poganjanja, odrsavanja in direktne linije. Zanimiv epilog oziroma časi naj ostanejo skrivnost in vas spodbudijo, da se nam morda naslednjič pridružite tudi Vi.
Nedelji običajno sledi p… in vsi vemo kako je s ponedeljki. Tokrat je drugače. Navdihujoča mentorja, krasna skupina in lepo vreme pustijo svoj pečat. Energija ne popušča in glava že razmišlja, kdaj zopet na kolo, da preizkusim tiste male skrivnosti velikih mojstrov, ki sta nam jih dveh dneh z polno mero, nesebično zaupala Vid Peršak in Primož Štrancar.
Iskreno hvala in upamo, da se kmalu zopet vidimo!
